Nekaj vprašanj in odgovorov o anonimnosti

Člani AA kot tudi mnogi ljudje zunaj programa so včasih zbegani, kako uresničiti načelo anonimnosti. Nekaj najbolj pogostih vprašanj o osebni anonimnosti in anonimnosti na nivoju javnih občil:

Osebna anonimnost

Vprašanje: Ali naj svoje drage, ki sem jim povedal, da sem član AA, prosim, naj te novice nikomur ne razkrijejo?
Odgovor: To je popolnoma osebna zadeva, a navadno je za vse prizadete najbolje, da član AA sam odloči, komu povedati in kdaj.

Vprašanje: Če sorodniki, prijatelji in sodelavci pripominjajo k moji izboljšani podobi in dejanjem potem, ko sem postal trezen, ali naj jim povem, da sem v AA?
Odgovor: Člani ožje družine in bližnji prijatelji so navadno zadovoljni, ko izvedo za alkoholikovo članstvo v AA. Sodelavcem pa bi bilo verjetno najbolje reči, da si nehal piti in preložiti odločitev o razkritju svojega članstva do tedaj, ko si v skupnosti že vsaj nekaj mesecev.

Vprašanje: Kaj naj storim, če naletim na srečanju AA na stare znance?
Odgovor: Ni jih treba prositi, da zaščitijo tvojo anonimnost. Tukaj so zaradi istih ali podobnih razlogov. Na splošno bodo spoštovali tvojo anonimnost in ti naj bi v zameno spoštoval njihovo.

Vprašanje: Kaj če vidim na srečanju javno osebo?
Odgovor: Kot vsak drug naj bi imele tudi javne osebnosti zaščiteno anonimnost do take mere, kot želijo.

Vprašanje: Vem, da naj ne bi razkrival imen članov, ki sem jih spoznal na srečanjih AA, kako pa je z drugimi osebnimi podatki?
Odgovor: Člani AA razumejo, da se osebna razkritja na srečanjih AA upoštevajo kot zaupna. Na primer, če prijatelji zunaj programa poznajo nekaj vaših prijateljev iz AA in vedo za njihovo članstvo, moraš biti zelo previden, da ne prekršiš zaupnosti, ki si jih slišal na srečanju, čeprav so se ti zdele neškodljive.

Vprašanje: Naj ljudem, ki imajo verjetno težave s pitjem, povem za mojo pripadnost AA?
Odgovor: To je osebna stvar. Vendar, duh programa je duh zaupanja in nedavna študija o članih AA kaže, da jih je veliko pristopilo k Skupnosti s posredovanjem drugega člana. Preden se odločimo o takih stvareh, meni večina članov, pomaga razgovor z mentorjem ali prijatelji aajevci.

Vprašanje: Naj svojo dejavnost razkrijem predstojniku, da bi se lahko redno udeleževal srečanj?
Odgovor: Prositi za posebne ugodnosti zaradi članstva v AA ni v duhu Izročil o anonimnosti.

Anonimnost na nivoju javnih občil

Vprašanje: Kaj če se pojavim kot član AA na TV, v filmu ali če dovolim, da uporabijo mojo sliko v časopisu ali reviji, vendar ne navedejo mojega polnega imena? Pomeni to kršenje anonimnosti?
Odgovor: Da, če so portret ali druge lahko razpoznavne fotografije članov AA (ki so navedeni kot člani AA) objavljene ali razširjane. Čeprav niso navedena polna imena, se štejejo za kršitev anonimnosti.

Vprašanje: Številne ljudi znotraj in zunaj AA sem slišal reči, da bi bilo treba znane člane AA hrabriti, da razkrivajo svoje članstvo, da bi tako pomagali promovirati Skupnost. Zakaj AA še naprej vzdržuje Izročilo anonimnosti za slavne osebe in druge člane?
Odgovor: Ta Izročila so se razvila iz izkušnje prvih članov. Na začetku so tudi oni menili, da bi bilo skupnosti v pomoč, če bi prepoznavni člani AA prelomili svojo anonimnost. Toda kmalu je postalo očitno, da če eden prelomi anonimnost, mu bodo drugi sledili; in če bi se člani trudili za javno hvalo in moč, bi bila duhovna enotnost, ki je tako bistvena za pomoč drugim alkoholikom, hitro izgubljena.

Vprašanje: Kaj pa glede videotrakov z govori in srečanji? Se ti štejejo kot kršitev anonimnosti, kajti ljudi je videti v obraz in se jasno identificirajo kot člani AA?
Odgovor: V letu 1980 je Splošna službena konferenca priporočila, da ”. . . člani AA, ki so naprošeni, da snemajo na videotrak govore in srečanja, ohranijo tako anonimnost kot za tisk, radio, TV, film in videosnemanje, kajti znano je, da je anonimnost duhovni temelj vseh naših izročil.” Nadalje priporočajo, naj se govori članov AA kot članov podajajo “raje osebno kot na videotraku zaradi
skušnjave, da video posnetek postavi osebo pred načela” in tako vzpodbuja razvoj sistema “zvezd”.

Po nekaj letih uspehov je Skupnost vzbudila zelo naklonjeno pozornost tiska. Članki, ki so hvalili AA, so se pojavljali v revijah in časopisih povsod po državi. Z vsakim novim člankom je vrednost AA rasla. V tistih dneh so se še vsi bali posledic javnega razkritja; in tako so prvi prispevki v tisku anonimnost članov branili zaradi varnosti.

Ko je javno zavedanje o alkoholizmu naraščalo, je sramota upadala in kmalu so nekateri člani AA svojo pripadnost začeli v medijih javno priznavati. Eden prvih, ki je to storil, je bil slaven igralec baseballa, čigar vrnitev na igrišče je bila tako spektakularna, da so časopisi s pozornostjo spremljali njegov uspešen boj z alkoholom. Ker je verjel, da lahko pomaga AA z razkritjem svojega članstva, je o tem javno govoril. Celo utemeljitelji AA so odobravali njegova dejanja, ker do tedaj niso izkusili cene takšne publicitete.

Potem so se še drugi člani odločili, da bodo v javnih občilih prelomili svojo anonimnost – nekateri spodbujeni z dobrim namenom, drugi zaradi osebnega dobička. Nekateri člani so razvili načrte, kako povezati pripadnost AA s celo vrsto poslovnih zadev – prodajo zavarovanja, kmetije za treznenje, celo z abstinenčnimi revijami.

Ni trajalo dolgo, ko so v vodstvu AA spoznali, da preveč goreči in sami sebi služeči kršilci anonimnosti lahko hitro ogrozijo težko pridobljeno dobro ime. Če ena oseba naredi izjemo, bodo druge izjeme neizogibno sledile. Da bi zagotovili enotnost, učinkovitost in dobrobit AA, mora biti anonimnost vsesplošna. Bila je varuh vsega, kar podpira AA.

Ko poudarjamo enakost vseh članov AA – in enotnost v skupni navezi njihovega okrevanja od alkoholizma – anonimnost služi kot duhovni temelj skupnosti. Davnega leta 1946 je naš soustanovitelj Bill W. napisal: »Beseda ‘anonimen’ ima za nas neizmeren duhovni pomen. Komaj opazno, a z močjo nas spominja, da moramo vedno postavljati načela pred osebnosti; da se moramo odreči osebni slavi v javnosti; da naše gibanje ne le pridiga, ampak dejansko izvaja resnično ponižnost.

?>